Chill out in Delhi

Pa sem spet nazaj v Delhiju, uzivam gostoljublje pri Tanji. Hvala, hvala!

Vedno, ko se klatim po eksoticnih dezelah in na trznicah vidim vso slastno zelenjavo, si zelim, da bi imela vsaj ponev in bi si sama kaj scvazila. In sedaj idealna priloznost. Kuhinjo sem takoj okupirala. Na trznicah se dobi res vse. Ogromne bucke, paprike, melancane, spinaco, paradiznik, korenje...Granatna jabolka, banane...Ni, da ni. Res je uzitek koncno spet malo kuhati!

Indija mi spet postaja fajn. Ali pa sem se ze tako aklimatizirala, da me tecni Indijci ne spravijo vec tako hitro ob zivce he he. Danes sem se koncno spopadla s shopingom, sem kar zadovoljna z rezulatom. Jutri se grand finale potem pa se ze vidimo.
Hvala vsem, ki ste me spremljali in se "pogovarjali" z mano!

Bundi

Mestece z res prijaznimi in nevsiljivimi ljudmi. Res pase!

Pushkar

Nad tem mestecem naj bi Brahma z neba vrgel lotusov cvet... In seveda sveto jezero...

Dozivela pa sem tudi bliznje srecanje z zivalsko vrsto - pridem iz templja in buuum me butne sploh ne vem tocno kaj - mislim, da vol ali nekaj podobnega. Saj hudega ni bilo ampak ustrasila sem pa se.

Danes pa sem si privoscila ayurvedski tretma shirodhara - to je to, ko ti olje kaplja eno nuro na celo plus masaza. Menda pomaga tudi pri stresu he he :)

Happy Diwali oz. ponudba za hitro sluzenje denarja

Ker se mi ne da vec trpeti po vlakih si iz Varansija do Delhija privoscim letalo (60 USD). Namesto 14 ur bom v Delhiju v dobri uri. Ja sedveda! Vec kot 4 ure zamude in celo popoldne prezivim na letaliscu. Zjutraj z busom do Jaipurja.
Prvi prijazen riksar do zdaj, ki mi potem, ko me pripelje do guest housa pove, da ce ni OK me pelje drugam, da je to cena za 3 km. Vau, posten, saj ne morem verjeti! In res ni OK in me pelje drugam. Potem mi ponudi, da me popoldne plej po mestu. Ker itak rabim riksarja in se zdilava za OK ceno se zmeniva. In res vse super. Ker je najvecji hindu praznik Diwali - praznik svetlobe, me povabi, ce prisla zvecr k njegovem sefu, da vidim ceromijo. Seveda. In res me pride iskat v hotel, druzina se sploh nic ne cudi, da sem zraven se jaz. Sicer mi je malo cudno ampak super je to videti v zivo. Najprej prizgemo kaksnih 50 luck potem stara mama zacne nekaj peti potem zazge disece palcke in vsi pojejo. Potem se malo pokadi s kadilom, vsakemu zaveze trak okrog leve roke za sreco, narisec rdeco piko na celo za modrost in to je to. Potem se nekdo pripelje dva Francoza in vsi so neverjetno prijazni. Imam obcutek, da nam bodo na koncu hoteli nekja prodati. Gremo v pisarno zraven, kjer je v vitrinah OGROMNO nakita, dargih kamnov... Zdaj smo pa tam, si mislim. Ampak ne, ebata tece samo o tem, kaj pocnemo mi 3 in da gremo kasneje z njimi v klub. Najprej se ze odlocim, da ne grem, ker imam se vedno mesane obcutke. Ampak, ker gresta Francoza, grem tudi jaz. Celo mesto je okraseno 10x bolj kot pri nas za novo leto. Ptarde, ognjemeti...Pripeljejo nas v ultra hud klub, kjer stane ena pijaca toliko kot dam jaz za nocitev - 4 eure! Res so hud bogati tile tipa. Diskoteka cisto evropska samo, da imajo dve plesisci - eno samo za pare, ki je prazno, na drugem pa plesejo samo tipi. Ko se mi trije odlocimo, da bi sli, nas sofer odpelje v hotel. Meni pravi, da me sef zjutraj vabi na zajtrk. Seveda zakaj pa ne, saj so prijazni in civilizirani ljudje. In seveda me moj obcitek ni prevaral! Danes po zajtrku bogatun pravi, da ima biznis zame. Da bi prenesla diamante v Italijo. Placajo 5.000 USD + direktna karta za Italij + hotel. Nic ilegalnega, jaz naj bi to prijavila in ne bi svercala, oni pa s s tem izognejo placilu davkov. Ampak taktiko pa imajo, povabijo t k sebi in potem cel vecer debata o sluzbi pa kako stran od Italije je Slovenija.. Res zvito, ni kaj! Saj se slisim vabljivo ampak, ne hvala! Samo, kako to povedati?? Jah, spet se kar malo ustarsila. Sem rekla, da grem najprej na internet, da se pogovorim z domacimi. Riksarju sem takoj, ko me je odlozil povedala, da se tega ne grem. On pa bi sel z mano v kino...Ja seveda, poln kuf imam teh Indijcev!!! Jutri grem v Puskar med kamele upam, da bo tam kaj vec miru.

Varanasi, Ganges...

Jaz v svinjski Ganges ne bi namocila niti mezinca leve noge, ampak...

Sovrazim indijske vlake, buse in riksarje...

Misija z rikso do avtobusne postajem z busom do zelezniske in potem z nocnim vlakom do Varanasija. Riksa OK, z busom vsaj 10km pelejmeo maj kot 10km na uro, se izogibano riksam, kravam, volom, kolesarjem. Luci so tukaj samo za okras, so pa zato troblje skoz v uporabi. Seveda spet ne gre brez zapetov. Busu nekaj km pred zeleznisko poci guma. Vsi osatali cakaj na nasldenji bus ker vem, da to v Indiji traja zeloooo dolgo se opravim na lov za rikso. Seveda pove noro ceno. Nekako se zdilemo in 5 se nas naguzva v rikso (normalno 2) + seveda ful prtljage. Se dobor, da je bilo samo nekaj km, ker sem bila polovica zunaj. Zelezniska postaja v Tundli pa je zgodba zase. Zelo slabo osvetljeno (ura je bila 7 zvecer, tukaj se stemni okrog 6h). Vsi napisi samo v indijski pisavi. Se dobro, da so bile zraven tudi oznake vlakov s stevilkami. Seveda nobenega turista sploh. Res amlo scary obcutek, sem si v tistem trenutku rekla, da se od zdaj naprej ne grem vec tako off road zadev ampak malo bolj turisticne. Samo kaj, ko je javni transport cenejsi. Seveda je imel vlak vec kot uro zamude. Tokrat se mi je uspelo natovoriti brez hujsih tezav. Spalnik je pa poglavje zase. Pri dnevnem vlaku se podrejo naslonjala in tako nastane se ena spalna klopca in na minimalnem prostoru spi 8 ljudi. Nobenih oken, totalno klastrofobicen obcutek. Zaradi strasnih zgodb, ki krozijo o nocnih vlakov, se vse svoje imetje prikelnila z verigo, denar in dokumente pa itak pri sebi. ipod je spet reseval noc. Pa ti Indijci se samo derejo, jejo in pljuvajo ves cas! Celo zaspati mi je uspelo in nihce me ni oropal. Sem pa v Varanasiju spet norela z vlaka, da ni speljal.

In sedaj sem tukaj v svetem mestu, ceprav se mi zdi, da jim je tukaj najbolj sveta rupija. Vsi nekaj hocejo, vsi nekaj prodajajo... Na razdalji 50 metrov ti zatezi sigurno 50 riksarjev. Sem jih imela ze tako pol kufer, da sem se na zadnjega reveza tako zadrla NOOOOO, da mu ni bilo nic jasno. Pa kaj mislimo, da smo res eni kreteni?! Ce bi hotel prevoz, bi verjetno enemu od 100ih, ki cakajo ob cesti ze rekla ali ne??

Jutri navsezgodaj zjutraj pa na Ganges. Ze prej, ko sem sla samo pogledat kje se pride do reke, me je napadlo ful colnarjev, me zanima kako bo zjutraj. Natege itak...

Agra, Taj Mahal, bad karma

Crknu foto, niti ene same fotke Taj Mahala, zaradi cesa sem sploh v Agri. No, je popravljen, jaz pa minus 30 USD.

HVALA BOGU IN MOJEMU NAJBOLJSEMU BRATU...

ZA IPODA IN SEVEDA ZI-JU,KI MI JE MUSKO NALOZIL.
Brez tega danes ne bi prezivela. Za zacetek se zgubim (oz. me napacno napotijo iz metroja proti zelezniski in lutam in lutam, natovorjena seveda. Ko koncno (z rikso) pridem tja, ugotovim, da ima vlak za Agro priblizno uro zamude!!! Guzva za znoret vsepovsod. Vse klopce, sedezi zasedeni. Potem mi prijazni usluzbenec pove, da pa lahko cakam v VIP caklanici, ker imam karto. Yeah right VIP cakalnica! Zatohla soba, nabasana do konca. No, na koncu se utaborim kar na peronu, svinjska itak. Najhuje pa je, da se neprestano derejo (poudarek na derejo!) po zvocniku, kateri vlak prihaja, kateri zamuja..In top non stop. Z muziko se veliko lazje prenese vse skupaj. No, na koncu je imel vlak 2 uri zamude. Najvecja groza pa se je zame sele zacela. Seveda vsi planemo na vlak, da poiscemo svoje sedeze. Ker se ne poznam sistem indijskih zeleznic, nisem bila pozorna na crko pred stevilko sedeza in sem se utaborila v napacnem vagonu. Ok, grem poiskati pravega. Mission inposible. S3 this way? Yes, yes.. po nekaj minutah ponovim vprasanje in seveda me napotijo v drugo smer. Kje zavraga je kak sprevodnik?? Naj povem se to, da ko si natovorjen z 2 ruzakoma je premikanje po vlaku, ki je NABASAN do zadnjega cm3 ZELO tezko oz. skoraj nemogoce. Folk se natlacen v ozkih prehodih, pa skatle, kovcki, ni da ni..In se zgodi, da pridem do tako ozkega prehoda, da ne gre naprej. Folk me gleda kot da sem iz vesolja. Mi recejo naj grem po peronu, grem. In ko pridem do pravega vagona, so vrata ze zaprta. Kje je kak sprevodnik?? Laufam nazaj (z dvema ruzakoma!)in vsa vrata so zaprta. No, nekako najdem ena se odprta pa pravijo, da je to samo za delavce in da ne smem gor. Skoraj me ze premaga jok in uspe mi gor. Tik preden vlak spelje.In potem spet bitka nazaj cez vso guzvo. Ze takoj na zacetku se zagozdim in ne gre ne naprej ne nazaj. Zraka nobenga, folk pa samo bulji. Aja do Agre je 5 ur, jaz pa skoraj 20 kg na ramah in ne morem nikamor. Oblijeo me solze. No, to enega prijaznega tipa ocitno gane in se zacne nekaj dreti, ocitno naj mi dajo vsaj malo prostora. Dva mozaka dvigneta ruzak in ker ga imam pripetega okrog pasu se mene skoraj premakneta. Pocasi se mi uspe premakniti za par metrov. (za to je seveda potrebnega kar dosti casa seveda). Pot tece iz vseh nas in guzvanje je res grozno. Aja, to sploh se ni najhujse - solze mi odplaknejo tudi lece. Po dolgem casu cela objokana nekako prispeti do pravega vagona, moje mesto zasedeno a ker imam karto, se tip presede. Potem pa velik ruzak med noge, mali v narocje pod nogami se en kovcek, da se nog niti slucajno ne da stegniti. In tako 4 ure pa pol. Ko se pripeljemo v Agro, se je treba spet guzvati cez nekaa vagonov in uspe mi izstopiti (tik preden vlak spelje). In sedaj sem v Agri, v res luknji od sobe ampak nima veze. I did it! Jutri pa Taj Mahal, uapm, da bo malo manj stresno kot danes. Ceprav zvecer spet z valkom do Varanasija (celo noc), zazelite mi sreco!

Welcome to India!

Sok sploh ni bil tako velik kot sem pricakovala. Mogoce se bo. So far - I love it! Ne vem, kako bi jo sploh opisala. V enem trenutku zadisi po kadilu in hrani in potem takoj v naslednjem ze po urinu. Prekrasne stvari na stantih a med gledanjem, ce nisi pozoren nabases na kravji drek. Sredi mesta in betona. Sranje je tudi, da javna osvetljava tukaj velja le za naj bogatejse cetrti, stemni pa se ze ob 18h, ogromne luknje v cestah (ampak res ogromne, meter in vec) zavarujejo s samo nekaj opekami - ampak halo saj je tema!
Drugace pa je res zanimiva tale Indija. No, da ne boste mislili, da je kot iz kataloga, se zdalec ne. Toliko zalostnih prizorov kot jih vidis samo, ko se z rikso plejes cez mesto po moje ni nikjer drugje. Ampak o tem drugic...